sivi kal je napisal/a: ↑Mož je od svojega (pol)brata starejši 19 let. Nikoli si nista bila zelo blizu, vendar se na tistih par srečanjih letno normalno razumeta, razumemo. Svak ima partnerko in hčerko, ta pa drug teden praznuje rojstni dan, ki ga naj bi s prijateljčki praznovala v neki telovadnici oz. igralnici.
Prejeli smo vabilo na to praznovanje, mož pa je bratu napisal, da se zahvaljuje , da pa bi se mi (mož, jaz ter morda tudi najina skoraj odrasla otroka) raje neko popoldne oglasili pri njih na kavi in nečakinji takrat prinesli darilo.
Svak je menda užaljen, ker "zavračamo vabilo", mož pa pravi, da če pri svojih tega ni počel (pri nas so se praznovanja odvijala doma), sedaj pri 55-tih res ne misli hodit gledat skupine 3-letnikov, kako skače po igralnici.
Ne bi naju bilo konec, če bi eno ali dve uri posedela v tisti igralnici, prav tako ne bi bilo konec svaka, če bi nam skuhal kavo in se eno uro z nami pogovarjal doma.
Kako pa to izvedete pri vas?
Sama sem imela otroke od 20-25, vse moje prijateljice 30-35 in čeprav smo me istih let, je med mojimi in njihovimi razlika za celo generacijo.
Če so praznovali tako, da so bili v igralnico vabljeni tudi starši ter bratje in sestre s starejšimi otroki, smo šli v igralnico, drugače pa smo se oglasili pri njih doma kak drug dan.
Zdaj so tudi ti otroci že zrasli in hodimo na bowling, pikado in podobne, to pa gremo zraven, otroci imajo svojo skupno, mi odrasli pa svoje.