Neki fant je vzel za ženo bogato, dela nevajeno
dekle, povrh vsega pa se je še zaobljubil, da je nikoli ne bo udaril.
Toda nevestica sploh ni nič delala, pohajala je od hiše do
hiše, spletkarila in opravljala podobne ničeve posle.
Mož se je ni dotaknil. Nekega jutra pa, ko je odhajal na delo,
je nagovoril mačko:
»Ukazujem ti, mačka, da boš, medtem ko bom zdoma, de
-
lala vse, kakor je treba. Lepo pospravi hišo, za opoldne pripravi
kosilo in napredi vreteno preje, če ne, te bom, ko se bom vrnil,
namlatil, da boš pomnila svoj živi dan.«
Mačka je predla na ognjišču in pohlevno poslušala naroči
-
lo. Žena pa si je sama zase mislila, da je mož najbrž izgubil pamet.
Rekla je:
»Mož, zakaj take zapoveduješ mački, saj tega ven
-
dar ne bo mogla narediti.«
»More ali ne more, mi malo mar,«
je odvrnil mož,
»saj ni
-
mam nikogar drugega, da bi mu zapovedal. Če tega ne bo storila,
boš videla, da jo bom pretepel, jo bom, da bo joj!«
In jo odšel na delo. Žena je jela spodbujati mačko:
»Delaj,
mačka, drugače te bo moj mož natepel.«
Mačka pa ni delala. Žena je spet šla pohajat, in ko se je
vrnila, je mačka še zmerom dremala, a ogenj je ugasnil.
Vnovič ji je rekla:
»Mačka, podpihni ogenj in delaj, sicer
bo šiba pela!«
Mačka pa ni delala.
Gospodar je prišel domov, se ogledal po hiši in opazil, da
je vse razmetano. Zgrabil je mačko, jo privezal ženi na hrbet in jo
tepel, da je začela žena lepo prositi:
»Nikar ne tolci mačke, ni ona kriva, saj ne ume teh reči.«
»Obljubiš, da boš ti vse storila namesto nje?«
je vprašal mož.
»Storila bom še več, kakor ji boš zapovedal, samo da ne boš
tolkel ubožice,«
je zatrjevala žena.
Nevestica je odhitela k materi in ji potožila:
»Obljubila sem,
da bom namesto mačke opravila vsako delo, samo da je ne bo
tako neusmiljeno tolkel.«
Oče pa je dejal:
»Kar si obljubila, moraš držati. Če ne boš,
jo bo mačka spet jutri skupila.«
In jo je poslal nazaj k možu.
Naslednjega dne je gospodar spet naročil mački, kaj bo
morala storiti. Tudi tokrat mačka ni delala ničesar. Gospodar jo
je ponovno pošteno pretepel na hrbtu svoje žene.
Mlada žena se je zatekla domov, da bi se potožila, toda oče
jo je takoj nagnal nazaj.
Tretjega dne je gospodar dal mački novo naročilo. Ta ga do
konca niti poslušati ni mogla, tako je bila preplašena. Niti tokrat
se ni pritaknila dela. Vendar je sedaj vse namesto nje opravila
mlada žena. Ni pozabila, kar je obljubila: zakurila je, prinesla vode,
pripravila kosilo in pometla. Izvršila je vse, kar je bilo potrebno.
Kar se je dogajalo z mačko, je namreč prizadevalo tudi njo: ko je
mož tepel mačko, je ta zasadila kremplje ženi v hrbet in konec
njegovega biča je udarjal preko mačke tudi po njenem hrbtu.
Ko se je mož vrnil, je bilo vse v najlepšem redu. Rekel je:
»Ne boj se, mačka, nič hudega ti ne bom storil.«
Žena je z veseljem pogrnila mizo, postavila pred moža ko
-
silo, najedla sta se in bila zadovoljna.
Odslej je bilo tako vsak dan: mačka ni bila več tepena, nevestica pa je postala gospodinja, da bi jo bilo treba iskati.
dekle, povrh vsega pa se je še zaobljubil, da je nikoli ne bo udaril.
Toda nevestica sploh ni nič delala, pohajala je od hiše do
hiše, spletkarila in opravljala podobne ničeve posle.
Mož se je ni dotaknil. Nekega jutra pa, ko je odhajal na delo,
je nagovoril mačko:
»Ukazujem ti, mačka, da boš, medtem ko bom zdoma, de
-
lala vse, kakor je treba. Lepo pospravi hišo, za opoldne pripravi
kosilo in napredi vreteno preje, če ne, te bom, ko se bom vrnil,
namlatil, da boš pomnila svoj živi dan.«
Mačka je predla na ognjišču in pohlevno poslušala naroči
-
lo. Žena pa si je sama zase mislila, da je mož najbrž izgubil pamet.
Rekla je:
»Mož, zakaj take zapoveduješ mački, saj tega ven
-
dar ne bo mogla narediti.«
»More ali ne more, mi malo mar,«
je odvrnil mož,
»saj ni
-
mam nikogar drugega, da bi mu zapovedal. Če tega ne bo storila,
boš videla, da jo bom pretepel, jo bom, da bo joj!«
In jo odšel na delo. Žena je jela spodbujati mačko:
»Delaj,
mačka, drugače te bo moj mož natepel.«
Mačka pa ni delala. Žena je spet šla pohajat, in ko se je
vrnila, je mačka še zmerom dremala, a ogenj je ugasnil.
Vnovič ji je rekla:
»Mačka, podpihni ogenj in delaj, sicer
bo šiba pela!«
Mačka pa ni delala.
Gospodar je prišel domov, se ogledal po hiši in opazil, da
je vse razmetano. Zgrabil je mačko, jo privezal ženi na hrbet in jo
tepel, da je začela žena lepo prositi:
»Nikar ne tolci mačke, ni ona kriva, saj ne ume teh reči.«
»Obljubiš, da boš ti vse storila namesto nje?«
je vprašal mož.
»Storila bom še več, kakor ji boš zapovedal, samo da ne boš
tolkel ubožice,«
je zatrjevala žena.
Nevestica je odhitela k materi in ji potožila:
»Obljubila sem,
da bom namesto mačke opravila vsako delo, samo da je ne bo
tako neusmiljeno tolkel.«
Oče pa je dejal:
»Kar si obljubila, moraš držati. Če ne boš,
jo bo mačka spet jutri skupila.«
In jo je poslal nazaj k možu.
Naslednjega dne je gospodar spet naročil mački, kaj bo
morala storiti. Tudi tokrat mačka ni delala ničesar. Gospodar jo
je ponovno pošteno pretepel na hrbtu svoje žene.
Mlada žena se je zatekla domov, da bi se potožila, toda oče
jo je takoj nagnal nazaj.
Tretjega dne je gospodar dal mački novo naročilo. Ta ga do
konca niti poslušati ni mogla, tako je bila preplašena. Niti tokrat
se ni pritaknila dela. Vendar je sedaj vse namesto nje opravila
mlada žena. Ni pozabila, kar je obljubila: zakurila je, prinesla vode,
pripravila kosilo in pometla. Izvršila je vse, kar je bilo potrebno.
Kar se je dogajalo z mačko, je namreč prizadevalo tudi njo: ko je
mož tepel mačko, je ta zasadila kremplje ženi v hrbet in konec
njegovega biča je udarjal preko mačke tudi po njenem hrbtu.
Ko se je mož vrnil, je bilo vse v najlepšem redu. Rekel je:
»Ne boj se, mačka, nič hudega ti ne bom storil.«
Žena je z veseljem pogrnila mizo, postavila pred moža ko
-
silo, najedla sta se in bila zadovoljna.
Odslej je bilo tako vsak dan: mačka ni bila več tepena, nevestica pa je postala gospodinja, da bi jo bilo treba iskati.