Štefka, dobrodošla nazaj!
Pri meni je bilo nekako takole, da je bla max teža (zaenkrat, upam da tako ostane :-)) 85 kg. In nisem nikoli pretirano eksperimentirala z dietami. Sem probala kej s telovadbo, kako sladico odstranit, to je blo pa to. Ampak takrat tut nisem imela veliko kg za znebit. 5-10 maximalno. In nisem poznala v praksi niti ločevalne, niti montignaca, ni ti raznih drugih. Torej, slišala sm za njih,nikdar se jih pa poskušala držat. Rajš jedla normalno pa pač mela 10kg viška. Sm bla tut v otroštvu zmeri ene 5 kg težja od drugih (niti približno pa debela!!), tako da sebe nikdar nisem vidla kot take suhice, da bi me +5-10kg motilo do te mere da bi vedno samo o tem razmišljala kaj lahko jem,kaj ne,katere diete obstajajo itd. Sem pa gledala kšme kolegice ki so to prakticirale in jih je bilo po koncu vedno več skupaj. Sem si včasih mislla da če bi se šla js že na začetku 20ih take hece, pa teža dol pa nazaj gor - se mi ob vsej hrani,ki sem jo bila včasih sposobna pojest, teža najbrš ne bi ustavla pr 80-85, ampak višje. Ni pa nujno no. Tudi ko sem bila na 85 sem potem malo pazila, da sem zgubila kake 2-3 kile in sem bila že na to tko ponosna,da joj ;-)
Potem je pa prišlo leto 2012 in je vaga enkat spet pokazala 8ko. In me je neki zagrablo, pršla tista točka da sm rekla zdej pa dost. Že prej sm prebrala eat stop eat, ampak sm si oblubla da se tega ne bom šla, če ne bom upoštevala še treninga moči. In sm takrat pol z IF in vadbo doma zgubila v ene treh mescih 5-6 kg, potem pa z vodeno vadbo 2krat tedensko pa sm pa tja kšnim postom prišla do 72 kg in to tut lepo vzdrževala skoraj celo leto. Potem je blo pa telovadbe konc, posti niso bli več tko pogosti, nism se več tok odpovedovala sladkarijam in je bla teža pocasi spet 80. In je bla tam okoli 2 leti. Vmes sem seveda čakala na tisti navdih,začetno točko,ko se enkat odlociš. Je kdaj pršla,pa je držala 2 tedna pa spet po starem. In je žalostno da mi je zdej mogu pa zdravnik rečt da bi blo dobrodošlo dat 5-10% teže stran, da se mi izboljšajo rezultati. Ampak evo, boljše motivacije še nism mela. Zdravja se res premalo zavedamo,dokler se ne pojavijo problemi.
In ko sem zdaj "začela" sem vedla da IF ne bo moja prva izbira. Ker sm vidla da dolgoročno tut js tega ne bi mogla držat. Od junija ko pazim na hrano sm tako naredila 4 poste- takrat ko sm začutila da lahko. V smislu, pojedla sm preveč za kosilo (se zgodi) in sm pol spustila večerjo pa zajtrk. In bolj posvečam pozornost vsakodnevni telovadbi (pa čeprav le polurna hitra hoja) pa bolj zdravi izbiri živil. Zdej sm poskusla še mleko črtat,pa sm se lih v petek prvič pregrešila. To bi itak probala kak mesec še držat,ma ne zarad kil.
To je ta moja zgodba. Aja, pri prevm hujšanju sm poskusla tudi s hipnozo oz.ne najdem pravega izraza, vodeno hipnozo? Npr. od Paula Mckenna sm poslušala vsako jutro pa večer posnetke. Pa probala zjutrej malo vodene vizualizacije,kot je svetoval (pa mi je blo oboje kr kul,se mi zdi da mi je tut to pomagalo držat motivacijo! Zdej nism še rabla take motivacije, mi je blo pa zanimivo v enem članku v tem forumu prebrat,da je to lahko dobrodošlo pri vzdrževanju teže. Tko da bom pa pol spet mogoče poskusla tut to spet redno poslušat.
Mam pa tut js svoje skrbi, seveda. Skrbi me že zdej,kaj bo z motivacijo oz.ko ta malo popusti. Ker če ne bi mela tut zdravstvenih problemov, bi bila še vedno na 80kg,če bi že kej poskušala bi pa tako kot npr. ti Štefka, počasi, nč prevelko odpovedovanje itd. In se malo bojim ker zaenkrat še ne vem,a bo ta motivacija držala ali ne. Sej se ne odpovedujem na veliko, si tud js prvoscim in sladoled in čokolade in pico. Samo ne vsak dan, pač ko je res zapasalo. In se malo bojim,da spet pridem na tisto raven ko bom spet to jedla vsak dan in se ne sekirala kej dost do naslednje (kaj? Volje,motivacije,nevemkaj). Zaenkrat še živim pri starših in se pozna da jem malo drugače,si kaj sama pripravim... In se bojim da spet pride dan,ko bom rekla, eh,in spet jedla kot vsi ostali. Seveda upam da do tega ne pride,pa tudi prej načrtujem selitev, pa vseeno. Se mi zdi da je lažje furat nek nov slog,če si v svojem gospodinjstvu pa ni okol tolk skušnjav.
Da sploh ne omenjam,kako vas občudujem vse,ki se sprememb živv.stila in diet lotevate po končanih nosečnostih in ob malih otrokih. Se mi zdi da se take kt jst, ki mamo itak rade hrano, hitro v nosečnosti zrediš še malo bolj. In verjamem da je takrat kaka dieta zadnja briga,leta grejo hitro ob otrocih... To je (upam) še vse pred mano. Kako bom potem folgala, ne vem :-) se mi tut zato zdi pomembno,da že zdej najdem kak svoj način, da ugotovim,kje so moje šibke tocke,kaj mene motivira in na kak način se lotit hujšanja. Za vsak slučaj, če bom enkrat spet na 80 in +. Nočem bit pesimistična, sm pa vseeno malo realna in pač ne izključujem dejstva, da to tega spet kdaj pride :-)
Pri meni je bilo nekako takole, da je bla max teža (zaenkrat, upam da tako ostane :-)) 85 kg. In nisem nikoli pretirano eksperimentirala z dietami. Sem probala kej s telovadbo, kako sladico odstranit, to je blo pa to. Ampak takrat tut nisem imela veliko kg za znebit. 5-10 maximalno. In nisem poznala v praksi niti ločevalne, niti montignaca, ni ti raznih drugih. Torej, slišala sm za njih,nikdar se jih pa poskušala držat. Rajš jedla normalno pa pač mela 10kg viška. Sm bla tut v otroštvu zmeri ene 5 kg težja od drugih (niti približno pa debela!!), tako da sebe nikdar nisem vidla kot take suhice, da bi me +5-10kg motilo do te mere da bi vedno samo o tem razmišljala kaj lahko jem,kaj ne,katere diete obstajajo itd. Sem pa gledala kšme kolegice ki so to prakticirale in jih je bilo po koncu vedno več skupaj. Sem si včasih mislla da če bi se šla js že na začetku 20ih take hece, pa teža dol pa nazaj gor - se mi ob vsej hrani,ki sem jo bila včasih sposobna pojest, teža najbrš ne bi ustavla pr 80-85, ampak višje. Ni pa nujno no. Tudi ko sem bila na 85 sem potem malo pazila, da sem zgubila kake 2-3 kile in sem bila že na to tko ponosna,da joj ;-)
Potem je pa prišlo leto 2012 in je vaga enkat spet pokazala 8ko. In me je neki zagrablo, pršla tista točka da sm rekla zdej pa dost. Že prej sm prebrala eat stop eat, ampak sm si oblubla da se tega ne bom šla, če ne bom upoštevala še treninga moči. In sm takrat pol z IF in vadbo doma zgubila v ene treh mescih 5-6 kg, potem pa z vodeno vadbo 2krat tedensko pa sm pa tja kšnim postom prišla do 72 kg in to tut lepo vzdrževala skoraj celo leto. Potem je blo pa telovadbe konc, posti niso bli več tko pogosti, nism se več tok odpovedovala sladkarijam in je bla teža pocasi spet 80. In je bla tam okoli 2 leti. Vmes sem seveda čakala na tisti navdih,začetno točko,ko se enkat odlociš. Je kdaj pršla,pa je držala 2 tedna pa spet po starem. In je žalostno da mi je zdej mogu pa zdravnik rečt da bi blo dobrodošlo dat 5-10% teže stran, da se mi izboljšajo rezultati. Ampak evo, boljše motivacije še nism mela. Zdravja se res premalo zavedamo,dokler se ne pojavijo problemi.
In ko sem zdaj "začela" sem vedla da IF ne bo moja prva izbira. Ker sm vidla da dolgoročno tut js tega ne bi mogla držat. Od junija ko pazim na hrano sm tako naredila 4 poste- takrat ko sm začutila da lahko. V smislu, pojedla sm preveč za kosilo (se zgodi) in sm pol spustila večerjo pa zajtrk. In bolj posvečam pozornost vsakodnevni telovadbi (pa čeprav le polurna hitra hoja) pa bolj zdravi izbiri živil. Zdej sm poskusla še mleko črtat,pa sm se lih v petek prvič pregrešila. To bi itak probala kak mesec še držat,ma ne zarad kil.
To je ta moja zgodba. Aja, pri prevm hujšanju sm poskusla tudi s hipnozo oz.ne najdem pravega izraza, vodeno hipnozo? Npr. od Paula Mckenna sm poslušala vsako jutro pa večer posnetke. Pa probala zjutrej malo vodene vizualizacije,kot je svetoval (pa mi je blo oboje kr kul,se mi zdi da mi je tut to pomagalo držat motivacijo! Zdej nism še rabla take motivacije, mi je blo pa zanimivo v enem članku v tem forumu prebrat,da je to lahko dobrodošlo pri vzdrževanju teže. Tko da bom pa pol spet mogoče poskusla tut to spet redno poslušat.
Mam pa tut js svoje skrbi, seveda. Skrbi me že zdej,kaj bo z motivacijo oz.ko ta malo popusti. Ker če ne bi mela tut zdravstvenih problemov, bi bila še vedno na 80kg,če bi že kej poskušala bi pa tako kot npr. ti Štefka, počasi, nč prevelko odpovedovanje itd. In se malo bojim ker zaenkrat še ne vem,a bo ta motivacija držala ali ne. Sej se ne odpovedujem na veliko, si tud js prvoscim in sladoled in čokolade in pico. Samo ne vsak dan, pač ko je res zapasalo. In se malo bojim,da spet pridem na tisto raven ko bom spet to jedla vsak dan in se ne sekirala kej dost do naslednje (kaj? Volje,motivacije,nevemkaj). Zaenkrat še živim pri starših in se pozna da jem malo drugače,si kaj sama pripravim... In se bojim da spet pride dan,ko bom rekla, eh,in spet jedla kot vsi ostali. Seveda upam da do tega ne pride,pa tudi prej načrtujem selitev, pa vseeno. Se mi zdi da je lažje furat nek nov slog,če si v svojem gospodinjstvu pa ni okol tolk skušnjav.
Da sploh ne omenjam,kako vas občudujem vse,ki se sprememb živv.stila in diet lotevate po končanih nosečnostih in ob malih otrokih. Se mi zdi da se take kt jst, ki mamo itak rade hrano, hitro v nosečnosti zrediš še malo bolj. In verjamem da je takrat kaka dieta zadnja briga,leta grejo hitro ob otrocih... To je (upam) še vse pred mano. Kako bom potem folgala, ne vem :-) se mi tut zato zdi pomembno,da že zdej najdem kak svoj način, da ugotovim,kje so moje šibke tocke,kaj mene motivira in na kak način se lotit hujšanja. Za vsak slučaj, če bom enkrat spet na 80 in +. Nočem bit pesimistična, sm pa vseeno malo realna in pač ne izključujem dejstva, da to tega spet kdaj pride :-)
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 04 Sep 2016 16:25