Tudi meni napisal:
Tudi moje otrostvo katastrofa. Odrascala na kmetiji z mlajso sestro in nerazgledanimi starsi trmaste kmecke narave. Kot najstarejsa sem bila vecrat tepena, nikoli delezna ljubezni, vedno je bilo samo delo in delo. Skrbela sem za mlajso sestro in hotela sem marsijatero stvar v zivljenju skozi katero sem se jaz sama prebijala olajsati. Dokoncala sem srednjo solo in si z stopendijo placevala dijaski dom. Veckeat sem sla domov na avtostop da sem si lahko kupila kaj oblect ali obut. Studirala sem redno in obenem delala preko studenskega servisa, da sem imela za zivljenje. Ob vikendih prihajala domov, pomagala na kmetiji in sestri. Ta je bila vmes na drogah. Pomagala sem ji se ji izkopati iz pekla. Spoznala moza. Nekaj casa sva zivela pri meni doma. Hodila v sluzbo in pomagala na kmetiji. Ko sem zanosila sem prosila, ce si lahko urediva zgornje nadstropje. Ni bilo dovoljenja. Ne sestra ne starsi se niso strinjali s tem. Bilo je peklensko hudo. Kupila sva stanovanje, kredit bomo odplacevali do mojega 50 leta. Ga pocasi opremili, vcasih je bilo res tezko ni bilo iz meseca v mesec. Vmes je prisla se mozeva bolezen. Bila sem sama z mozem v bolnici, sluzbo v dveh izmenah in majhnim otrokom. Pomagal mi ni nihce. V prostem casu sem se hodila pomagati starsem na kmetijo, ker se mi j tako zdelo prav. Sestra se je zabavala po svoje. Moz je ozdravel. Nekako sva se postavila na noge. Se vedno sva hodila pomagati starsem. Kmetija, dva ostarela cutila sva dolznost. Rodila drugega otroka. Za vse sva bila sama. Se vedno sva kljub vsem obveznostim pomagala na kmetiji. Ostala sem brez vrtca. Sestra brez sluzbe. Jo prosila ce mi varuje otroka proti placilu odgovor da je to njeno zivljenje in ne. Delala polovicni delovni cas. Bilo je tezko. Prosila starse ce si lahko uredimo svoje prpstore na kmetiji da bi imeli z otroki kam priti cez vikend in bi bili zunaj. Odgovor sestre in starsev. Sestri prepisi stanovanje in lahko. Zmrazilo me je. Pogoltnila sem cmok v grlu in bila tiho. Sestra je krepko cez 30. Zivi doma oziroma hodi spat. Mati ji pere kuha .... za polocnice ne prispeva nic. Na kmetiji ne dela nic. Vse skupaj vidno propada. Jaz se vedno pridem in podtorim kaj na vrtu niivi in v hisi. Moz napravi drva. Sestra vsak mesec na dopustu v eksoticnih krajih. Oslabela sta. Bolana. Mati do mene ni nikoli cutila ljubezni. Se vedno pricakuje da bomo skrbeli za kmetijo sestra pa bo dedovala. Ne gre sei mi za dedovanje ampak ta odnos. Vse jar sestra stori je odlicno. Jaz nisem in nikoli ne bom vredna nic. Tezko je.
NEHAJ HODIT DOMOV, ODREŽI POPKOVINO, IMAŠ SVOJO DRUŽINO, ZANJO TI ZMANJKUJE ČASA IN NEKOČ TI BOSTA OTROKA TO SERVIRALA. RAZMIŠLJAL O TEM KAJ TI HOČEŠ, KAJ TI ŽELIŠ, KAJ TE VESELI, KAJ TE LOMI, KAJ UTRUJA, KAJ IZČRPAVA, POBRALO TE BO OD VSEH LETANJ! TVOJA OTROKA NE POTREBUJETE SOBE PRI VAŠIH, NE POTREBUJETE TAKE TETE, DEDA, BABE, POTREBUJETA TEBE, TVOJ MOŽ TE RABI,T I RABIŠ KAKŠEN HOBI, URO ČASA ZASE. POJDI NA TERAPIJO, MENI JE OGROMNO POMAGALA! imej se rada. ne imej slabe vesti in se nauči odpuščati sebi! pošilja ti topel pozdrav, prav tako avtorici prvega pisma, pa ostalim sotrpinkam ki se borimo skozi življenje kot vemo in znamo sami. jaz imam 40 let in sem jih pustila za sabo, svoje domače, težko je a vedno laže, postajaš nevtralen, po svoje imam veliko več miru v svoji duši, ker jih ni več v mojem življenju. srečno!
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 21 Avg 2016 11:47