Zivim v hisi z svojim mozem. Hisa je last njegovega oceta, ki zivi dugje. Dogovor je bil, da midva z mozem ziviva tu.
Zadnje case pa se vsaki teden pojavi nekdo od "zlahte", ki bi rad koristil hiso - za piknik(kar sami se zmenijo za piknik pri nas), za cez vikend(za prespat), prihajajo nenapovedano na obisk, pa potem nikogar ne spravis ven ipd. Ker sem sama alergicna na to, sem mozu povedala, da mi ni vsec, da mi nenapovedano hodijo, da se obnasajo da je hisa skupinska last, ker navsezadnje jaz zivim tu, jaz urejam in jaz placujem. Ampak moz pravi da ne more nic, ker se jim noce zamerit.
Jaz imam pa vrh glave vsega, ker si ne morem sama nic splanirat in ravno ko nekaj pospravim/uredim se nekdo prisveti, kar po svoje nekaj prestavljajo, komentirajo, kot da hodijo k nama v izvidnico ces ce dobro skrbiva za " premozenje. ". Sama imam izjemno naporno sluzbo; pridem pozno popoldan domov in imam pred ocmi samo se kavc - pa vidim avto od mozeve sestre pred hiso in se zavem, da jo bom mogla zdaj vsaj eno uro poslusat in se na silo druzit z njo. Mrak mi pade na oci. Ko si zelim samo mir, pa ga ne dobim. Ko sva se preselila sem dogovor ni bil tak, zdaj si pa vsak ta dogovor tolmaci po svoje, meni se pa mesa. Naj povem da me njegovi ne marajo, hlinijo neko prijaznost, potem pa dobim noz v hrbet. Tudi mojega moza veckrat scuvajo proti meni. Razumem da so povezana druzina, a jaz zelim svoj mir in nocem da me silijo v neko skupno bivanje. Ce bi zelela bivati z njegovo zlahto, bi ze raje ostala doma pri svojih starsih. Moz pa je glede na vso dogajanje nevtralen- se ne sekira in ne obremenjuje. Meni se pa mesa. Pocutim se, kot da mi tudi moz obraca hrbet zaradi svoje druzine, saj ne drzi z mano ampak z njimi (ja ces da ce jim oce dovoli on ne more nic).
Res me drzi da spakiram kufre...
Zadnje case pa se vsaki teden pojavi nekdo od "zlahte", ki bi rad koristil hiso - za piknik(kar sami se zmenijo za piknik pri nas), za cez vikend(za prespat), prihajajo nenapovedano na obisk, pa potem nikogar ne spravis ven ipd. Ker sem sama alergicna na to, sem mozu povedala, da mi ni vsec, da mi nenapovedano hodijo, da se obnasajo da je hisa skupinska last, ker navsezadnje jaz zivim tu, jaz urejam in jaz placujem. Ampak moz pravi da ne more nic, ker se jim noce zamerit.
Jaz imam pa vrh glave vsega, ker si ne morem sama nic splanirat in ravno ko nekaj pospravim/uredim se nekdo prisveti, kar po svoje nekaj prestavljajo, komentirajo, kot da hodijo k nama v izvidnico ces ce dobro skrbiva za " premozenje. ". Sama imam izjemno naporno sluzbo; pridem pozno popoldan domov in imam pred ocmi samo se kavc - pa vidim avto od mozeve sestre pred hiso in se zavem, da jo bom mogla zdaj vsaj eno uro poslusat in se na silo druzit z njo. Mrak mi pade na oci. Ko si zelim samo mir, pa ga ne dobim. Ko sva se preselila sem dogovor ni bil tak, zdaj si pa vsak ta dogovor tolmaci po svoje, meni se pa mesa. Naj povem da me njegovi ne marajo, hlinijo neko prijaznost, potem pa dobim noz v hrbet. Tudi mojega moza veckrat scuvajo proti meni. Razumem da so povezana druzina, a jaz zelim svoj mir in nocem da me silijo v neko skupno bivanje. Ce bi zelela bivati z njegovo zlahto, bi ze raje ostala doma pri svojih starsih. Moz pa je glede na vso dogajanje nevtralen- se ne sekira in ne obremenjuje. Meni se pa mesa. Pocutim se, kot da mi tudi moz obraca hrbet zaradi svoje druzine, saj ne drzi z mano ampak z njimi (ja ces da ce jim oce dovoli on ne more nic).
Res me drzi da spakiram kufre...
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 07 Avg 2016 07:27