Vsak človek je bitje zase in ima svojo individualno mero za stres. Različni ljudje smo na enake stresne situacije različno občutljivi. Stres ni le objektivno, temveč s u b j e k t i v n o pogojeno doživljanje, kakor so tudi njegove posledice in sposobnost posameznika za premagovanje individualno pogojene. Nivo stresa ni odvisen samo od situacijskih vplivov (potencialnih stresorjev) temveč tudi od posameznikovih lastnosti (prirojene dovzetnosti, osebnostnih potez, preteklih izkušenj, stališč, potreb, spoprijemalnih strategij ...).
Ugotovljeno je, da obstajajo osebnostne razlike med osebami, ki dobro in z malo negativnimi posledicami prenašajo tudi razmeroma hude življenjske obremenitve in osebami, ki jih že manjše obremenitve zelo prizadenejo. Tako bi lahko razlikovali posameznike glede na njihovo osebnostno čvrstost: na eni strani osebe, ki prenašajo veliko stresa z malo posledicami (velika osebnostna čvrstost), in na drugi strani tiste, ki prenesejo malo stresa, z veliko posledic (majhna osebnostna čvrstost ).
Med osebnostne značilnosti, ki pomembno vplivajo na zmožnost prenašanja stresa, sodi posameznikova samopodoba. Oseba, ki razpolaga z dobro samopodobo, zaupa vase in situacijo doživi kot i z z i v in potrditev, ne pa kot potencialno nevarnost, v kateri se ne bo uspela izkazati. Ugotovljeno je, da je osebna čvrstost tem večja, čim bolj se posameznik loteva življenjskih nalog in ovir a k t i v n o in angažirano, čim bolj jih jemlje kot i z z i v in ne kot neobvladljivo prepreko, in čim bolj je prepričan, da lahko sam nadzoruje dogodke in svoje življenje (občutje n a d z o r a). Nasploh je obvladovanje obremenitev uspešnejše, če jih zaznamo kot izziv, ki nas spodbuja k p r e m a g o v a n j u. Takrat je tudi bolj verjetno, da se bomo na obremenitve odzivali konstruktivno. Manj konstruktivno in uspešno bo naše soočanje z njimi, če bomo videli v njih le g r o ž n j o, škodo ali pretečo izgubo, ki se ji ni mogoče izogniti. (Tedaj bomo situacijo doživljali kot nekaj negativnega in tudi naše doživljanje bo obarvano z negativnimi čustvi - nemočno jezo, strahom, zaskrbljenostjo, obupom ...)
Če hočemo uspešneje in bolj zdravo premagovati psihične obremenitve, si moramo prizadevati, da jih bomo jemali kot i z z i v, s katerim se je treba s p o p r i j e t i!
Menim, da je v vašem primeru potrebno vztrajati tako pri medikamentnem zdravljenju kot pri psihoterapiji. Antidepresivna zdravila vam omogočajo dvig biološke odpornosti in energetskega potenciala ter prispevajo k zmanjšanju in odpravljanju dugih znakov depresivne in anksiozne motnje. Zdravila omilijo ali odpravijo težave in tako olajšajo doživljanje in razpoloženje, s tem ko vzpostavljajo biokemično r a v n o v e s j e v možganih. Seveda jih morate jemati dovolj vztrajno, redno in dovolj dolgo.
Psihoterapija pa vam lahko zelo koristi pri krepitvi samospoštovanja, odpravi negativnih misli, vnaprejšnjega pričakovanja neuspehov na vseh področjih, premagovanju pesimizma, nizkem samovrednotenju in omalovaževanju svojih življenjskih uspehov, selektivnem usmerjanju pozornosti na negativne življenjske dogodke … ipd. Te negativne misli je potrebno najprej ozavestiti, nato pa razviti drugačne, bolj prilagodljive in pozitivne načine razmišljanja. Vedenjska terapija tudi pomaga odpraviti vedenjske vzorce, ki so vzrok za slabe odnose z drugimi, razviti boljšo in učinkovitejšo komunikacijo, spremeniti ustaljene oblike vedenja ali se naučiti obvladovalnih strategij za premagovanje stresnih situacij. V pogovoru z drugimi (običajno v skupini) človek spregovori o svojih težavah, prisluhne drugim, njihove težave in načine reševanja primerja s svojimi, vidi, da v težavah ni sam, dobiva spodbude od drugih, včasih tudi preprosto tolažbo …, kar je vse zelo pomembno za krepitev odpornosti na stres.
Posledice stresa lahko učinkovito zdravimo z dejavnostmi, ki so za nas prijetne in spodbudne in premagujejo slabo počutje. Seznam dejavnosti, ki jih imamo radi (ali pa smo jih radi izvajali v preteklosti, so nas veselile in so nam dobro šle od rok), lahko vključuje sprehode v naravi, druženje s prijatelji, obisk kina, risanje, igranje inštrumenta, skrb za živali, urejanje vrta, branje, ples …). Pomembno je, da jih izvajamo načrtno in dosledno, ne samo iz veselja temveč kot načrtno metodo zdravljenja.
Dobro je tudi imeti pred očmi, da je v širšem smislu lahko stresor vsak vpliv, ki učinkuje na nas, vendar vsi stresorji, ki delujejo na nas, niso škodljivi ali obremenjujoči! Tako ločimo pozitivni (ali vzpodbudni) stres od negativnega (škodljivega). Drobni stresi so lahko prijetni in spodbudni. Drobni pozitivni stresi so pomembna sestavina našega dobrega počutja in kakovosti življenja. Določena mera stresa nam torej pomaga, da se spopademo z ovirami, seveda če ga ni preveč in ga lahko nadzorujemo. Ravno pravšnja stopnja pritiska (ne preveč in ne premalo) in ravno pravšnje zahteve sprožijo najboljše odzive za spoprijemanje z življenjskimi problemi.
Načelo, ki mu v vsakdanjem življenju velja slediti, se glasi: velike skrbi premagujemo z drobnimi radostmi! S prijetnimi dejavnostmi uravnovešamo strese, ki se jim v vsakodnevnem življenju ni mogoče izogniti ... Gojiti moramo zdravo samospoštovanje in se sprejemati, kakršni smo, vključno s svojimi slabostmi. Zavestno se moramo učiti razmišljati o prijetnih stvareh in svojih življenjskih uspehih. O svojih občutjih moramo znati spregovoriti z bližnjimi oz. tistimi, ki jim zaupamo. Poiskati pomoč, kadar čutimo, da vsega ne zmoremo sami, ni znak človekove šibkosti. Življenje je nekaj vrednega, dobrega, krizni dogodki in razočaranja pa so preizkušnje, ki nas življenjsko utrjujejo in krepijo.
Prijazno vas pozdravljam in vam želim vse dobro!
Ugotovljeno je, da obstajajo osebnostne razlike med osebami, ki dobro in z malo negativnimi posledicami prenašajo tudi razmeroma hude življenjske obremenitve in osebami, ki jih že manjše obremenitve zelo prizadenejo. Tako bi lahko razlikovali posameznike glede na njihovo osebnostno čvrstost: na eni strani osebe, ki prenašajo veliko stresa z malo posledicami (velika osebnostna čvrstost), in na drugi strani tiste, ki prenesejo malo stresa, z veliko posledic (majhna osebnostna čvrstost ).
Med osebnostne značilnosti, ki pomembno vplivajo na zmožnost prenašanja stresa, sodi posameznikova samopodoba. Oseba, ki razpolaga z dobro samopodobo, zaupa vase in situacijo doživi kot i z z i v in potrditev, ne pa kot potencialno nevarnost, v kateri se ne bo uspela izkazati. Ugotovljeno je, da je osebna čvrstost tem večja, čim bolj se posameznik loteva življenjskih nalog in ovir a k t i v n o in angažirano, čim bolj jih jemlje kot i z z i v in ne kot neobvladljivo prepreko, in čim bolj je prepričan, da lahko sam nadzoruje dogodke in svoje življenje (občutje n a d z o r a). Nasploh je obvladovanje obremenitev uspešnejše, če jih zaznamo kot izziv, ki nas spodbuja k p r e m a g o v a n j u. Takrat je tudi bolj verjetno, da se bomo na obremenitve odzivali konstruktivno. Manj konstruktivno in uspešno bo naše soočanje z njimi, če bomo videli v njih le g r o ž n j o, škodo ali pretečo izgubo, ki se ji ni mogoče izogniti. (Tedaj bomo situacijo doživljali kot nekaj negativnega in tudi naše doživljanje bo obarvano z negativnimi čustvi - nemočno jezo, strahom, zaskrbljenostjo, obupom ...)
Če hočemo uspešneje in bolj zdravo premagovati psihične obremenitve, si moramo prizadevati, da jih bomo jemali kot i z z i v, s katerim se je treba s p o p r i j e t i!
Menim, da je v vašem primeru potrebno vztrajati tako pri medikamentnem zdravljenju kot pri psihoterapiji. Antidepresivna zdravila vam omogočajo dvig biološke odpornosti in energetskega potenciala ter prispevajo k zmanjšanju in odpravljanju dugih znakov depresivne in anksiozne motnje. Zdravila omilijo ali odpravijo težave in tako olajšajo doživljanje in razpoloženje, s tem ko vzpostavljajo biokemično r a v n o v e s j e v možganih. Seveda jih morate jemati dovolj vztrajno, redno in dovolj dolgo.
Psihoterapija pa vam lahko zelo koristi pri krepitvi samospoštovanja, odpravi negativnih misli, vnaprejšnjega pričakovanja neuspehov na vseh področjih, premagovanju pesimizma, nizkem samovrednotenju in omalovaževanju svojih življenjskih uspehov, selektivnem usmerjanju pozornosti na negativne življenjske dogodke … ipd. Te negativne misli je potrebno najprej ozavestiti, nato pa razviti drugačne, bolj prilagodljive in pozitivne načine razmišljanja. Vedenjska terapija tudi pomaga odpraviti vedenjske vzorce, ki so vzrok za slabe odnose z drugimi, razviti boljšo in učinkovitejšo komunikacijo, spremeniti ustaljene oblike vedenja ali se naučiti obvladovalnih strategij za premagovanje stresnih situacij. V pogovoru z drugimi (običajno v skupini) človek spregovori o svojih težavah, prisluhne drugim, njihove težave in načine reševanja primerja s svojimi, vidi, da v težavah ni sam, dobiva spodbude od drugih, včasih tudi preprosto tolažbo …, kar je vse zelo pomembno za krepitev odpornosti na stres.
Posledice stresa lahko učinkovito zdravimo z dejavnostmi, ki so za nas prijetne in spodbudne in premagujejo slabo počutje. Seznam dejavnosti, ki jih imamo radi (ali pa smo jih radi izvajali v preteklosti, so nas veselile in so nam dobro šle od rok), lahko vključuje sprehode v naravi, druženje s prijatelji, obisk kina, risanje, igranje inštrumenta, skrb za živali, urejanje vrta, branje, ples …). Pomembno je, da jih izvajamo načrtno in dosledno, ne samo iz veselja temveč kot načrtno metodo zdravljenja.
Dobro je tudi imeti pred očmi, da je v širšem smislu lahko stresor vsak vpliv, ki učinkuje na nas, vendar vsi stresorji, ki delujejo na nas, niso škodljivi ali obremenjujoči! Tako ločimo pozitivni (ali vzpodbudni) stres od negativnega (škodljivega). Drobni stresi so lahko prijetni in spodbudni. Drobni pozitivni stresi so pomembna sestavina našega dobrega počutja in kakovosti življenja. Določena mera stresa nam torej pomaga, da se spopademo z ovirami, seveda če ga ni preveč in ga lahko nadzorujemo. Ravno pravšnja stopnja pritiska (ne preveč in ne premalo) in ravno pravšnje zahteve sprožijo najboljše odzive za spoprijemanje z življenjskimi problemi.
Načelo, ki mu v vsakdanjem življenju velja slediti, se glasi: velike skrbi premagujemo z drobnimi radostmi! S prijetnimi dejavnostmi uravnovešamo strese, ki se jim v vsakodnevnem življenju ni mogoče izogniti ... Gojiti moramo zdravo samospoštovanje in se sprejemati, kakršni smo, vključno s svojimi slabostmi. Zavestno se moramo učiti razmišljati o prijetnih stvareh in svojih življenjskih uspehih. O svojih občutjih moramo znati spregovoriti z bližnjimi oz. tistimi, ki jim zaupamo. Poiskati pomoč, kadar čutimo, da vsega ne zmoremo sami, ni znak človekove šibkosti. Življenje je nekaj vrednega, dobrega, krizni dogodki in razočaranja pa so preizkušnje, ki nas življenjsko utrjujejo in krepijo.
Prijazno vas pozdravljam in vam želim vse dobro!
Statistika: Objavljeno Napisal Veronika — 24 Jul 2016 23:20